Dogodivščine na pladnju
Veliki maroški krog
NAVODILA
Čestitamo za odločitev, da zapustite udobje domačega ognjišča in z našo pomočjo doživite najzanimivejšo destinacijo severne Afrike.
v Afriko gremo! brez agencije?
Brez skrbi: Maroko po navodilih je tudi za popotnika začetnika enostaven in varen za raziskovanje.
Kdaj je najbolj primeren čas za potovanje?
Poletje zaradi hude vročine ni primeren čas za raziskovanje Maroka. Odlična ideja je obisk med jesenskimi ali spomladanskimi počitnicami, ko so temperature zelo primerne in se lahko kopamo v bazenih, kar ponujajo številne namestitve. Tudi med zimskimi počitnicami se dežja ni treba bati, temperature pa najverjetneje ne bodo najbolj primerne za kopanje.
Še dobra novica - najem avtomobila je varna, enostavna in uporabna možnost za raziskovanje Maroka.
Od morske obale preko Visokega Atlasa do saharskih sipin je Maroko, po arabsko - Zahodno Kraljestvo, kot bogato obarvana in vzorčasta preproga, izdelana po meri radovednega popotnika.
Večina prebivalcev je berberov, ki pa so skoraj povsem arabizirani. Berberski jezik in kulturo je ohranilo le ljudstvo amazih na jugovzhodu in v gorskih predelih države. Maroško cesarstvo je v 11. stoletju ustanovila muslimansko-berberska dinastija Almoravidov. To se je raztezalo čez večino Iberskega polotoka ter je zajemalo poleg Maroka še Alžirijo, Libijo, Mavretanijo in Tunizijo. Španci so potrebovali skoraj 500 let, da so pokristjanili celotno mavrsko Iberijo, bolj poznano kot Al Andaluz.
Maroko je najbolj zanimiva srednjeveška destinacija Severne Afrike. Fascinantna država, mešanica afriškega in arabskega sveta, prežeta s starodavnimi običaji, je pravzaprav časovni stroj, s katerim popotnik potuje stoletja v preteklost. Med bivanjem v tradicionalnem medinskem dvorcu ali riadu pa boste okusili veličastje nekdanjega maroškega cesarstva.
Maroška kulinarika je začinjena mešanica berberskih, judovskih, arabskih in francoskih jedi ter polna okusov, ki so za marsikaterega popotnika nekaj povsem novega. Najstarejše jedi maroške kuhinje menda segajo v daljno 7. stoletje pred našim štetjem, maroška mešanica začimb pa vsebuje kombinacijo kar sedemindvajsetih začimb.
Tako rekoč povsod se lahko do sitega najeste tagine - jed se imenuje po glineni posodi za kuhanje s stožčastim pokrovom, v kateri počasi kuhajo meso (govedina, jagnjetina, piščanec, riba) skupaj s pisano zelenjavo in kus-kusom. K jedi običajno postrežejo hrustljav kruh, ki se običajno peče v skupnih pečeh na drva in maslo. Pecivo je precej orientalsko - ocvrto in zelo sladko.
Za razliko od Egipta, kjer se običajno pije sladek čaj iz hibiskusa, predstavlja maroško čajno kulturo zeleni čaj z meto in sladkorjem, ki vam ga iz ukrivljenega čajnika nalijejo v majhne kozarčke. Poskusite!
prvi korak
Nakup letalskih vozovnic
Za potovanje v Maroko slovenski državljani vizuma ne potrebujemo.
Priporočamo let z nizko cenovnim prevoznikom Ryanair iz Benetk ali Dunaja:
( max 10 kosov po 100 ml ) – sem spada tudi zobna pasta, krema za obraz, vžigalnik, kontaktne leče ...
Letalske vozovnice imamo, kar pomeni, da smo v mislih zagotovo že v Maroku.
Naj vas spomnimo: ne pozabite v službi povedati, da potrebujete odklop in si rezervirati dopust.
drugi korak
Zavarovanje letalskih vozovnic
Strošek letalskih vozovnic po navadi ni zanemarljiv, zato priporočamo, da jih zavarujete za primer bolezni ali drugih nepredvidenih situacij - osnovno ali razširjeno kritje. Zavarovanje lahko enostavno sklenete preko spleta pri kateri od naslednjih zavarovalnic:
Coris, Triglav, Generali ali Sava.
Letalske vozovnice je potrebno zavarovati v 48-ih urah po nakupu. Postopek je zelo enostaven:
tretji korak
Prevoz na letališče
Maroška dogodivščina bo trajala le dober teden, zato priporočamo, da se na letališče odpravite z lastnim prevozom. Parkirišče na ali blizu letališča se splača rezervirati zgodaj, saj so cene praviloma nižje. Vedno lahko izberete ali dodate brezplačno odpoved, za primer, če se vaši načrti spremenijo.
Odlična aplikacija za rezervacijo parkirišča je ParkVia. Parkirišče rezervirate tako, da vpišete letališče, uro prihoda in odhoda. Planirajte, da je potrebno biti na letališču vsaj dve uri pred odhodom, v primeru, da nameravate oddati prtljago, pa še prej (Ryanair potnike običajno obvesti, če se pričakuje gneča pred prijavnim pultom). Nič ni narobe, če izberete bolj oddaljeno parkirišče, ki je cenovno ugodno, saj vas bodo do letališča odpeljali brezplačno. V tem primeru upoštevajte, da je treba priti bolj zgodaj, da ne zamudite leta.
Ponekod je treba pustiti ključe v pisarni parkirišča, da lahko vaš avto po potrebi prestavijo. Takih parkirišč vam, če ni nujno, ne priporočamo.
četrti korak
Rezervacija prenočišč
Rezervacija prenočišč preko platforme Booking
Nočitve po dnevih
V Merzougi priporočamo nočitev v puščavskem kampu. Spanju v luksuznem šotoru ali tentu je običajno dodan polpenzion (večerja in zajtrk), saj sredi puščave ni restavracij in ne trgovin s hrano. Vožnja po puščavi s izposojenim avtomobilom ni možna, zato vas bodo po rezervaciji iz kampa kontaktirali in vam posredovali lokacijo varovanega parkirišča, kjer pustite avto. Do kampa in nazaj boste namreč za doplačilo odjahali na kamelah ali pa vas bodo zapeljali z džipom.
Pravo puščavsko doživetje je, da vas kamele odnesejo proti sončnemu zahodu. Zato preverite, ob kateri uri je treba prispeti v Merzougo, da prilagodite čas odhoda iz Fesa (čas vožnje skupaj s postanki je približno 9 ur).
Plačilo s kartico v puščavi ni možno. Najbolje bo, da imate pripravljene maroške dirhame, saj za evre ponujajo dokaj slab menjalni tečaj.
peti korak
Najem avtomobila
Najprimernejša možnost za raziskovanje Maroka je najem avtomobila, s katerim boste po zanesljivih cestah v enem tednu varno prevozili več kot 1600 kilometrov. Po rezervaciji prenočišča vam Booking podari 10 % popusta pri najemu avtomobila - popust najdete tudi na Booking računu (zgoraj desno) pod rezervacije in potovanja, ko kliknete na eno od rezerviranih nočitev.
pred odhodom
Vse je pripravljeno za vašo maroško dogodivščino
razen nekaj malenkosti ...
Prijava na let - Ryanair
Zdravstveno zavarovanje
Sklenite turistično zdravstveno zavarovanje pri kateri od zavarovalnic: Coris, Triglav, Vzajemna, Sava, Generali. Zavarovanje sklenite dan ali dva pred odhodom.
Zdravstvene storitve v Maroku so dokaj poceni, zato svetujemo Zavarovanje Svet z najnižjo premijo. Pri sklenitvi družinskega zavarovanja so otroci zavarovani brezplačno.
Zemljevidi
Googlov zemljevid Maroka shranite na telefon in dodajte mape poti na namizje. Tako imate vse zemljevide vedno pri roki in jih lahko uporabljate tudi brez povezave z omrežjem, če bo signal kje slabši. Maroko je načeloma dobro pokrit z mobilnim omrežjem.
Namesto Googlovih zemljevidov lahko uporabljate tudi brezplačno aplikacijo Organic Maps, ki deluje brez povezave tudi za peš poti.
Prevajalnik
Komunikacija v Maroku običajno poteka v angleščini ali francoščini. Če z jeziki niste zelo domači, priporočamo prevajalnik DeepL, ki si ga lahko namestite tudi na telefon. Aplikacija na telefonu prevaja tudi slike in zvok.
Prtljaga
Počitnice se bližajo in čas je, da napolnite kovčke. Poleg nasveta, da STRES pustite doma in da MIRNO sprejmete vse, kar se vam zgodi na poti, vam priporočamo, da z našo pomočjo preverite prtljago:
Če prtljage na letališču ne boste oddali, je pomembno, da tekočine pospravite v prozorno plastično vrečko z zapiralom (max 10 kosov po 100 ml) – sem spadajo tudi zobna pasta, krema za obraz, vžigalnik, kontaktne leče …
Vrečke s tekočinami (ena na osebo), tablico in fotoaparat imejte v nahrbtniku ali torbi, saj jih letališka kontrola preverja ločeno od ostale prtljage.
Kodeks oblačenja v Maroku je predpisan le za vstop v mošeje (pokrita ramena, kolena in lasje pri ženskah). Upoštevajte, da ste v muslimanskem svetu, zato naj bodo ženska oblačila neprosojna, brez globokih izrezov in malenkost bolj ohlapna. Tako se boste, drage dame, počutile veliko bolj sproščeno, saj ne boste neprestano tarča pogledov.
Mobilni podatki
V Maroku potrebujete dostop do mobilnih podatkov:
Letališki saloni
Letališki saloni – tudi če ne letite v poslovnem razredu, lahko dostopate do letaliških salonov, če ste imetnik katere od bančnih kartic, ki to omogočajo (npr. Diners, NKBM Premium, Mastercard World Elite, Visa Platinum). Svetujemo vam, da to ugodnost izkoristite in se pred letom spočijete v udobnih naslanjačih ter brezplačno okrepčate.
na cilju
Pristanek v Marakešu
Prevzem avtomobila
Po pristanku se napotite do pulta svoje agencije za najem avtomobila. Za prevzem avtomobila voznik potrebuje vavčer, zavarovalno polico, potni list, vozniško dovoljenje in kreditno kartico za jamstvo. Svetujemo vam, da avto ob prevzemu pregledate za morebitne poškodbe, ki niso označene, jih fotografirate in na njih opozorite osebje, da vam ne naprtijo kakšne škode, ki je niste povzročili vi. Preden se odpeljete v svet, si shranite lokacijo garaže na telefon, da boste avto brez težav vrnili na pravo mesto. Priporočamo, da vozite po omejitvah, saj maroški policisti radi pišejo kazni.
Trebušne težave
Uživanje hrane v arabskih državah je nemalokrat povezano s trebušnimi težavami, saj popotniki velikokrat nismo odporni na bakterije, ki se lahko znajdejo v hrani. Za zdravljenje tovrstnih težav priporočajo zdravilo Imodium, najbolje pa je, da se po nasvet odpravite v lokalno lekarno.
Menjava denarja
Priporočamo, da evrov v maroške dirhame ne zamenjate že na letališču, saj je tam običajno zelo slab menjalni tečaj. V Maroku lahko na številnih mestih plačujete s kartico, ali pa denar dvignete na bankomatu (iz predplačniške ali debetne kartice). Izberite plačilo ali dvig v dirhamih brez konverzije, ker je tak tečaj praviloma ugodnejši.
Potrebno gotovino pa zamenjajte v menjalnici, med sprehodom po mestu ali pa menjalni tečaj preverite v hotelu.
Če imate vprašanje ali ste se kjerkoli zataknili, NE ODLAŠAJTE.
Kontaktirajte nas na email radi@potujemo.info ali telefon 070 899 689. Ksenija, Potujemo
prvi dan
Marakeš
Država Maroko je bila, od srednjega veka do začetka 20. stoletja, znana kot Kraljevina Marakeš. Do leta 1867 evropski kristjani niso imeli vstopa v Marakeš, če niso pridobili posebnega dovoljenja sultana, kar pa ni veljalo za žide, ki jim je bil vstop vseskozi dovoljen.
Rdeče obzidje srednjeveške Medine iz leta 1123 in zgradbe, zgrajene iz rdečega peščenjaka, so živahnemu karavanskemu mestu dali vzdevek Rdeče mesto.
Mošeja Koutoubia iz leta 1162 s svojim 70 metrov visokim minaretom, predstavlja enega velikih dosežkov berberske arhitekture. Lokalna legenda pripoveduje, da je moral biti mujezin, ki je klical vernike k molitvi, slep, da ni iz visokega minareta gledal v vladarjev harem. Nemuslimanom vstop v mošejo ni dovoljen.
Posebnost mesta je vsekakor Jemaa El Fnaa, eden izmed najbolj znanih trgov v Afriki. Na trgu že stoletja nastopajo krotilci kač, akrobati, čarovniki, mistiki, glasbeniki, trenerji opic, prodajalci zeliščnih pripravkov, pripovedovalci zgodb, zobozdravniki, žeparji in zabavljači v srednjeveških oblačilih. Na trgu Jemaa El Fna je posejanih na desetine stojnic, obloženih s pomarančami, ki jih narežejo in stisnejo pred vašimi očmi. Pomaranče nabrane v okolici in isti dan prinesene na trg zagotavljajo resnično svežo in okusno izkušnjo.
Starodavno umetnost ohranjajo pri življenju obrtniki na soukih. S srednjeveškimi labirinti ozkih ulic, med vrvežem ljudi, oslov, mul in mopedov, ponujajo souki neskončno možnosti za raziskovanje. Ozke uličice so pravi kalejdoskop barv, vonjev in zvokov, na svoj račun pa pridejo tudi tisti, ki želijo domačo shrambo začiniti s severnoafriškimi okusi. Najboljšo ponudbo najdemo na soukih z obrtnimi delavnicami, kjer lahko kupujemo neposredno od proizvajalcev.
V Maroku boste nemalokrat imeli občutek, da vas domačini vidijo kot denarnico na dveh nogah. Kljub turističnemu razcvetu mesta je večina prebivalcev še vedno revnih in brez dostopa do vode ali elektrike. Turist, ki se potepa po maroških ulicah v domačem okolju ne velja za premožnega; v Maroku, kjer veliko preveč ljudi živi pod pragom revščine, pa je ta isti turist bogataš. Prijaznost, odprtost in pripravljenost pomagati večina domačinov, ki poznajo le trdo in velikokrat kruto življenje, razume kot naivnost in neumnost turista.
Na žalost je resnica, da ima tisti, ki je prijazen z vami, namen z vami tudi zaslužiti. Zato priporočamo, da se za nasvete obrnete na osebje v vaših prenočiščih (ti so z vami že zaslužili).
In ne pozabite barantati, tudi če nameravate izdelek kupiti po polni ceni. S tem si prislužite nekaj spoštovanja. Trgovci se ob barantanju neizmerno zabavajo, zato se zabavajte še vi!
Razkošno okrašena teološka fakulteta Ben Youssef stoji neposredno nasproti istoimenske mošeje. Nekoč je gostila 900 študentov in je bila največje središče za študij Korana v državi. Množice sob, v katerih so študentje nekoč spali, so zbrane okoli majhnih notranjih dvorišč v tipičnem islamskem arhitekturnem slogu. Po zaslugi glavnega notranjega dvorišča pa je medresa atrakcija medine in ena najlepših zgradb v Maroku.
Marakeš je eno največjih severnoafriških središč nezakonite trgovine s prostoživečimi živalmi. Velik del te trgovine je mogoče najti v Medini in sosednjih trgih, kjer živali trpijo zaprte v kletkah.
drugi dan
Casablanca
Casablanca ali bela hiša je glavno pristanišče in največje mesto v Maroku ter eno največjih finančnih središč v Afriki. V začetku 15. stoletja, ko je bilo mesto neodvisna država, je bila Casablanca zanesljivo in varno piratsko pristanišče. Za današnjo podobo mesta so zaslužni Francozi, ki so si s pogodbo iz Fesa leta 1912, pridobili Casablanco kot kolonialno pristaniško mesto. Francoski arhitekti so postavili mesto v popularnem slogu iz zgodnjega 20. stoletja, Art Deco. Najbolj pristen del zgodovine Maroka, kot francoske kolonije je bulvar Mohammeda V, katerega podoba spominja na nekoliko dotrajan provansalski Marseille.
Leta 1965 so v Casablanci izbruhnili študentski protesti, s katerimi se je zahtevala pravica do javnega visokošolskega izobraževanja. Protesti so bili nasilno zatrti s tanki in oklepnimi vozili, tedanji kralj Hasan II pa je za dogodke okrivil učitelje in starše ter v govoru narodu izjavil:
"Za državo ni večje nevarnosti, kot tako imenovani intelektualec. Bolje bi bilo, če bi bili vsi nepismeni."
V kolonialni dobi so Evropejci predstavljali skoraj polovico prebivalcev v mestu. Francoska oblast, ki je bila zaskrbljena zaradi širjenja sifilisa med vojaki, je ustanovila obzidano četrt "rdečih luči", imenovano Bousbir. Območje je bilo obdano z visokim zidom brez oken in je imelo le en glavni vhod. Vsaka od ulic znotraj obzidja je imela ime, ki je označevalo izvor prostitutk, ki so tam opravljale svoje storitve. V Bousbiru so se nahajali tudi kino, savna, kabare, restavracije, kavarne, butiki, policijska postaja, vojašnice, zapor in ambulanta. Tam je živelo in delalo od 450 do 680 prostitutk, večinoma maroških, ki so dnevno nudile spolne storitve med 1000 in 1500 obiskovalcem. Najnižja dovoljena starost prostitutke je bila 12 let. Evropskim turistom je Bousbir zagotavljal celotno "orientalsko izkušnjo". Lahko so poskusili maroško kuhinjo, si ogledali trebušne plese, striptiz in pornografske oddaje ali pa le sedeli na terasi in kupovali razglednice arabsko afriških prostitutk zgoraj brez v spomin. Območje Bousbir so leta 1955 zaprli.
Zanimivost: kultni film Casablanca iz leta 1942 - z Ingrid Bergman in Humphreyjem Bogartom v glavni vlogi, ki naj bi se dogajal v Casablanci, je bil v celoti posnet v Los Angelesu in ne vsebuje niti enega arabskega ali severnoafriškega lika.
Arhitekturno čudo Maroka - Mošeja Hassan II je ena največjih mošej na svetu. Razkošno mošejo z najvišjim minaretom na svetu je sedem let gradilo kar 10 tisoč mojstrov maroške obrti. Dokončana je bila leta 1993 z ogromnimi stroški, ki so ocenjeni na skoraj šesto milijonov evrov. Lokacija mošeje, ki stoji nad valovi Atlantika, odmeva verz iz Korana, ki pravi, da je bil Božji prestol zgrajen na vodi. Sprejme lahko 105 tisoč vernikov in je ena od dveh maroških mošej, ki sta odprti tudi za nemuslimane. Verniki molijo na tleh, ki jih je mogoče po potrebi ogreti, v toplejših mesecih pa lahko, skozi pomično streho, po njih zapiha svež vetrič.
Rabat
Politična in upravna prestolnica Maroka Rabat je veliko manj turistična kot druga večja mesta. Umirjeno vzdušje Rabata in zeleni bulvarji s palmami so čisti ter dobro vzdrževani, z razmeroma malo prometa. Vojaško mesto iz 12. stoletja je v začetku 16. stoletja tako propadlo, da je v njem ostalo le sto naseljenih hiš. Priliv moriskov, ki so bili izgnani iz Španije, je v začetku 17. stoletja pripomogel k ponovni rasti mesta. Leta 1627 se je Rabat s sosednim mestom Sale združil v Republiko Sale, ki so jo vodili barbarski pirati. Glavni dejavnosti republike, ki jo v popularni kulturi še danes upodabljajo, sta bili trgovina s sužnji in piratstvo.
Dar Al Makhzen je uradna rezidenca maroškega kralja. Poleg kralja in njegove družine je v palači nastanjena tudi kraljeva garda. V kompleksu palače se nahaja tudi College Royal, šola za starejše člane kraljeve družine, kuharska šola, knjižnica in manjša mošeja. Palača ni odprta za obiskovalce.
Marmorni mavzolej kralja Mohameda V je razkošna predstavitev maroške tradicionalne obrti. Tik nasproti stoji Hasanov stolp, 44 metrov visok minaret nedokončane mošeje s konca 12. stoletja.
Maroški kralj Mohamed VI je najbogatejši afriški kralj in peti najbogatejši kralj na svetu. Doktor prava je po prevzemu prestola sprejel nov družinski zakonik, ki je omejil poligamijo, zvišal minimalno starost za poroko na 18 let, za moške in ženske in podelil ženskam več pravic in moči. Julija 2011 je bil kot posledica arabske pomladi, potrjen niz političnih reform, ki jih je predlagal kralj. Mohamed VI je vodilni maroški poslovnež in bankir. Dokumenti WikiLeaksa, objavljeni decembra 2010, so razkrili korupcijo na najvišjih ravneh v Maroku, kjer poslovni interesi Mohameda VI in nekaterih njegovih svetovalcev vplivajo na vsako odločitev o velikih naložbah v kraljestvu. Maroko se uvršča na 121. mesto v indeksu človekovega razvoja, saj kar deset odstotkov prebivalstva, za razliko od razsipnega kralja, živi v absolutni revščini. Poročali so tudi, da je sredi pandemije COVID-19 Mohammed VI, od savdske kraljeve družine kupil 80 milijonov evrov vreden dvorec v Parizu.
Kasba Udajev je najstarejši del Rabata. Obzidana citadela iz 11. stoletja je majhna soseska vijugastih ulic z modro belimi hišami v andaluzijskem slogu, ki so jih zgradili moriski. Najbolj impresivna vrata v kasbo so Bab Oudaia iz 12. stoletja. Od vrat vodi cesta Rue el Jamma do mošeje Kasbah, ki je najstarejša mošeja v Rabatu. Med pohajkovanjem boste na južnem koncu kasbe našli čudovite Andaluzijske vrtove, kjer si lahko privoščite metin čaj, na severu pa je platforma s panoramskim razgledom na Atlantski ocean, reko in mesto Sale.
tretji dan
Meknes
Meknes je skupaj s Fesom, Marakešem in Rabatom eno od štirih maroških cesarskih mest. Mesto so v 11. stoletju ustanovili Almoravidi, mogočno berbersko pleme z vzhoda, kot vojaško naselje. Pod vladavino sultana Moulaya Ismaïla pa je Meknes postal cesarsko mesto in glavno mesto Maroka. Moulay Ismail je prišel na oblast leta 1672 pri 26 letih in je vladal 55 let. Ko je francoska princesa zavrnila njegovo roko, je mladi sultan prisegel, da bo zgradil mesto, ki bo po sijaju prekašalo Versailles. 50 tisoč delavcev in sužnjev je ustvarilo ogromno kasbo s cesarsko palačo, obzidjem, obsežnimi utrdbami in monumentalnimi vrati. Zato Meknes še danes imenujejo maroški Versailles.
Medina v Meknesu je manjša in manj kaotična različica marakeške medine. Živahen kraj, poln lokalnih nakupovalnih tržnic in zavitih ulic je glavno lovišče za navdušene nakupovalce. Ponuja veliko stojnic s tekstilom in slavnimi maroškimi copati. Cene za ročna dela so tukaj nižje kot v Marakešu. V središču medine se nahaja Velika mošeja iz 12. stoletja z značilno streho iz zelenih ploščic, kar olajša navigacijo. Medina je obdana z razpadajočimi zidovi, ki na nekaterih delih še vedno stojijo. Zgrajeni so bili v času vladavine sultana Moulay Ismaila, ki je Meknes postavil za svojo prestolnico.
Razkošno okrašen mavzolej je bil zgrajen za grobnico sultana Moulaya Ismaila, enega najbolj znanih vladarjev Maroka. Pod njegovo vladavino je nastal Maroko, kot ga poznamo danes, saj mu je uspelo prevzeti ozemlje tako Britancem kot Špancem. Notranjost grobnice je predstavitev maroškega razkošnega verskega okrasja. Mošeja ni odprta za nemuslimane, lahko pa vstopite v grobnico, ki je glavna atrakcija zgradbe. Ob vstopu si je potrebno sezuti čevlje, biti primerno oblečen in dati napitnino skrbniku.
Ogromna in do potankosti izdelana glavna vrata v medino Bab al-Mansour poznavalci razglašajo za enega najboljših primerov še stoječih prehodov v Severni Afriki. Vrata z zapletenimi arhitekturnimi detajli, ki jih je dal zgraditi sultan Moulay Ismail, danes niso več odprta. Namesto tega lahko v medino vstopate in izstopate skozi sosednja, veliko manjša stranska vrata.
Uživanje hrane v arabskih državah je nemalokrat povezano s trebušnimi težavami, saj popotniki velikokrat nismo odporni na bakterije, ki se lahko znajdejo v hrani. Za zdravljenje tovrstnih težav priporočajo zdravilo Imodium, najbolje pa je, da se po nasvet odpravite v lokalno lekarno.
Sveto mesto Moulay Idriss iz leta 788 našega štetja, je poimenovano po najbolj čaščenem svetniku v državi in pra-pravnuku preroka Mohameda, ki je ustanovil prvo maroško državo. Nemuslimani v mestna svetišča nimajo vstopa, se pa lahko sprehodite skozi medino z ozkimi uličicami do vrha hriba, od koder je čudovit razgled na strehe, ki se spuščajo po pobočjih. Moulay Idriss lahko obiščete na poti do starorimskih ruševin Volubilisa, ki so glavna turistična atrakcija Meknesa in okolice.
Volubilis so najbolj znane rimske ruševine v Maroku. Veliko od tega, kar je bilo tukaj odkrito je zdaj na ogled v Arheološkem muzeju v Rabatu. Na mestu samem lahko vidimo zapletene talne mozaike v velikih rimskih vilah - Orfejeva hiša, Atletova hiša in Herkulova hiša, ki pričajo o veličastju in bogastvu življenja rimljanov. Večina ruševin izvira iz obdobja 24 do 285 našega štetja, ko je mesto cvetelo kot glavno mesto rimske province.
četrti dan
Fes
Srednjeveško maroško prestolnico Fes je leta 808 ustanovila dinastija Idrisid. V Fesu se lahko sprehodimo po najbolje ohranjenem obzidanem starem mestu v arabskem svetu, ki ga mnogi primerjajo z obzidanim mestom Jeruzalem. Vsekakor najbolj pristno in najlepše zgodovinsko mesto Maroka lahko vzbudi pri obiskovalcih zelo skrajne odzive, nekateri se vanj zaljubijo, drugi pa zbežijo od groze, saj se zdi, kot da je največja ohranjena medina na svetu v stanju nenehne pandemonije. Za visokim obzidjem medine Fes el Balija namreč še vedno živi približno 90 tisoč ljudi. Je največje urbano območje brez avtomobilov na svetu, po katerem se blago in ljudje prevažajo z osli, kočijami in motorji.
V svojem razcvetu je Fes privabljal učenjake in filozofe, matematike in pravnike, astronome in teologe, za katere so gradili hiše in palače, mošeje in medrese ali verske šole in jih obdarovali z eksotičnimi izdelke s svilne ceste in podsaharskih trgovskih poti. Zato ni nenavadno, da je Fes dom najstarejše univerze na svetu iz leta 859, ki je bila ustanovljena kot medresa in najstarejše neprekinjeno delujoče knjižnice iz leta 1359.
V mestu je ohranjenih tudi veliko starih javnih kopalnic ali hamamov, ki so še danes v uporabi.
Ozke ulice souka ali medinske tržnice so pristno srednjeveško doživetje. Tukaj najdete vse vrste maroških rokodelskih izdelkov, od preprog in keramike do usnjarskih in kovinskih izdelkov. Obrtniške delavnice so običajno v manjših ulicah. Ne zamudite nepozabnega sprehoda, edinstvenega na svetu, tudi če nimate namena nakupovati!
Vendar - v kateremkoli maroškem mestu bodite previdni, ko vas ogovori domačin z dobrim znanjem tujih jezikov, ki je slučajno namenjen v isto smer kot vi. S samooklicanim turističnim vodičem se za plačilo dogovorite takoj ali pa se z njim sploh ne pogovarjajte. Z vami se namreč ne bo sprehajal zaradi dolgega časa ali človekoljubja. Na koncu bo zelo odločno zahteval denar. Morda sprehod z domačinom za razumno plačilo ni tako slaba izbira, veliko lahko vidite in izveste novega, priporočamo pa vam, da odklonite odlično kosilo pri prijatelju na tržnici, ker ga boste drago preplačali.
Bab Boujloud
Za odmor od vrveža medine se lahko odpravite v vrtove Bab Boujloud, ki ležijo blizu glavnega vhoda v medino. Vrtovi so dobro vzdrževani in lepo urejeni ter zagotavljajo prepotreben posnetek bujnega zelenja in senčnega oddiha v mestu.
Bou Inania
Medresa Bou Inania iz leta 1350 in 1357 je ena redkih verskih zgradb v mestu, v katero lahko vstopijo nemuslimani. Teološka šola je delovala do šestdesetih let 20. stoletja, skrbno izvedena obnovitvena dela pa so medreso vrnila v prvotno stanje. Izrezljano pohištvo in okrasne štukature so veličasten poklon maroškim mojstrom rokodelcem.
Nejjarine
Če vas raznolikost tradicionalnih maroških lesenih umetnosti in obrti navdušuje, obiščite muzej Nejjarine. Muzej se nahaja v prostorih, kjer so nekoč spali trgovci na svojih potovanjih v Fes.
Osrednje notranje dvorišče Medrese el-Attarine je čudovit prikaz zapletene dekoracije ploščic in rezbarij iz cedrovine. Zgornje nadstropje sestavljajo sobice, ki so bile nekoč dom študentom teologije. Lahko pa se povzpnete tudi na streho medrese, od koder je čudovit razgled na okoliške strehe.
Strojarne na severovzhodnem vogalu medine so že od srednjega veka središče mestne usnjarske industrije. Strojarne z okroglimi kamnitimi vodnjaki, napolnjenimi z barvili in tekočinami za mehčanje kož, še vedno ročno proizvajajo usnje enako kot v zgodnjih stoletjih ustanovitve mesta. Kravje, ovčje, kozje in kamelje kože se najprej namakajo v nizu belih tekočin, ki so narejene iz mešanice kravjega urina, golobjih iztrebkov, živega apna, soli in vode in so namenjene čiščenju in mehčanju kože. Kože nato namočijo v raztopino naravnih barvil, kot so mak za rdečo, indigo za modro in kana za oranžno. Odpravite se v eno od trgovin z usnjem - priporočamo strojarno Chouara Tannery, ki obkrožajo strojarne in se z vejico mete pod nosom povzpnite na streho, od koder je pogled na proizvodnjo usnja nepozaben. Smrad je peklenski! in listi mete pri tem ne pomagajo kaj dosti. Med vračanjem skozi trgovino se v primeru, da ne kupite nič, pričakuje napitnina.
Pokrivalo Fes je v začetku 19. stoletja postalo simbol Otomanskega cesarstva. Klobuk so poimenovali po maroškem mestu, kjer so barvilo za fes pridobivali iz škrlatne jagode. Do poznega 19. stoletja je bil Fes edini kraj na svetu, kjer so izdelovali istoimenski klobuk. Sčasoma je fes postal del orientalske identitete in tudi glavno pokrivalo kristjanov in Judov. Kljub temu, da ni nudil zaščite, ne pred soncem in ne pred sovražnikovim ognjem, je bil barvit in slikovit fes kos vojaške uniforme vse do druge svetovne vojne. Eksotično in romantično pokrivalo je leta 1925 v Turčiji prepovedal Atatürk. V Maroku je fes simbol proti francoski prevladi in ga še danes nosijo mnogi, vključno s kraljem Mohamedom VI.
peti dan
čez Visoki Atlas
Visoki Atlas poteka, v dolžini skoraj tisoč kilometrov, diagonalno skozi Maroko. Surovo in spektakularno gorovje predstavlja naravno oviro med blagim, sredozemskim podnebjem na severu in vročo Saharo na jugu. Široka rdeče rjava pobočja gora so posejana z borovci in cedrami, vrhovi pa se bleščijo od snega tudi v toplejših mesecih. Skozi neokrnjeno pokrajino se vijejo makadamske ceste in ozke pešpoti; utrjene ksare, peščene kasbe in vedno zelene palmove oaze pa naseljujejo Berberi, ki živijo od kmetijstva in pašništva.
V Visokem Atlasu leži najvišji vrh Maroka z nadmorsko višino 4167 metrov, ki je hkrati najvišja gora severne Afrike in ob jasnem vremenu vidna tudi iz Marakeša. Območje je poleg velike zaloge fosfatov (Maroko premore kar dve tretjini svetovnih zalog fosfatov) znano po bogati mineralizaciji bakra, niklja, kobalta, svinca, cinka, srebra in mangana. Rude naštetih kovin barvajo gorska pobočja Atlasa v čudovite pisane odtenke. Pred 180 milijoni let pa je tukaj bival ogromen - petnajst metrski dinozaver, imenovan Atlasaurus.
Ifran
Moderno urejen Ifran, v stilu alpske vasi, leži na nadmorski višini 1.650 metrov. Ifran so, na mestu nekdanjih jamskih bivališč, postavili Francozi leta 1929. Zasnovan je bil za bogate kolonialne družine, ki so se v vročih poletnih mesecih umaknile pred neznosno vročino na obali v mesto, ki jih je spominjalo na domače Alpe. Blizu vasice se je, ločeno z globoko grapo, nahajalo barakarsko mesto, kjer so živeli maroški vrtnarji, služkinje in drugi uslužbenci, ki so oskrbovali francoske dopustnike.
Hiše z rdečimi poševnimi strehami, čiste ulice, cvetoče gredice in parki z jezerci med bujnimi gozdovi, ne spominjajo na radoživi in avtentični sever Afrike, ampak so videti bolj kot evropska smučarska destinacija. Nekatere jame, skrite pod hišami, se še vedno v uporabi kot jasli za živali ali kot shrambe. Cene v Ifranu so po švicarsko zasoljene in obisk toaletnih prostorov v lokalu je pogojen z nakupom pijače.
Erfoud
Po prečkanju Gorskega prelaza Col du Zad sledi dolg spust proti maroški Sahari. Prvi puščavski postanek bo v kraju Erfoud, saj je okoliška puščava eden najbogatejših in najbolj donosnih virov fosilov na zemlji. Mnogi zbiralci Maroko imenujejo največje svetovno gospodarstvo tako imenovanega fosilnega kapitalizma. Maroška Sahara, poznana po številnih kamnolomih fosilov, je bila v obdobju devona, pred približno 380 milijoni let, dno velikega prazgodovinskega oceana. Zaradi različnih naravnih dejavnikov, kot so pomanjkanje kisika, tektonska gibanja in visoka temperatura, se je morje umaknilo in pustilo za sabo številne starodavne morske fosile. Amoniti so lupine izumrlih glavonožcev, ki so skozi milijone let okameneli. Starost, ohranjenost in barva fosila amonita je odvisna od vrste kamnine v kateri se nahaja. Puščava v okolici Erfouda je bogata predvsem s trilobiti, starodavnimi sorodniki današnjih žuželk, pajkov in stonog. Priporočamo obisk delavnice in trgovine z zanimivimi izdelki iz amonitov - Morabit Marbre Fossils.
Maroški obrtniki v težkih pogojih, velikokrat brez strojev, režejo in polirajo bloke marmorja z vgrajenimi skeleti in jih spreminjajo v čudovite izdelke: mize, umivalnike, fontane ... in manjše okrasne predmete, kot so pepelniki, obeski, krožniki, sklede ...
"Smo kot ribiči," pravijo kopači amonitov, "le da je naše morje mrtvo. Oaze se sušijo, vasi umirajo in le fosili nam lahko omogočijo, da pošljemo otroke v šolo in si ustvarimo novo prihodnost."
Sipine Erg Chebbi
Erg Chebbi je peščena puščava v Saharskem Maroku, ki je poznana po pesku edinstveno oranžne barve. 150 metrov visoke peščene gore v Erg Chebbiju seveda niso najvišji hribi na svetu, so pa odlično mesto za opazovanje nepozabnih sončnih vzhodov in zahodov. Pred kratkim je bilo območje sipin opredeljeno kot velik vodonosnik podzemne vode, do katere lokalno prebivalstvo dostopa, s pomočjo vodnjakov za suho vodo in razširjenega sistema kanalov - khettara, že zelo dolgo.
V bližini sipin Erg Chebbi leži majhna vas Merzouga. Po stari maroški legendi naj bi nekoč na tem območju cvetela tropska džungla, dokler ni Bog kaznoval družin, ki so zavrnile pomoč revni ženski. Oazo je spremenil v puščavo in prebivalce pokopal globoko v peščene sipine. V najtoplejšem delu leta prihajajo Maročani v Erg Chebbi na terapije, saj menda pri zdravljenju revmatizma zelo pomaga, če te za nekaj minut do vratu zakopljejo v vroč pesek.
šesti dan
pot kasb in ksarov
Kasbe in ksari so raztreseni po celotnem območju Visokega Atlasa. Ksari so obzidane plemenske vasi, medtem ko so kasbe utrjeni domovi, v katerih so bivale vladajoče družine. Oboji so zgrajeni iz blatne gline iz rečnih bregov, edinega gradbenega materiala, ki so ga imeli na razpolago. Edinstvene in avtohtone zgradbe, ki pričajo o zgodovini berberskega prebivalstva, so pogosto okrašene z drznimi geometrijskimi vzorci, vrezanimi v zunanje stene in poševne stolpe.
Zgradbe zahtevajo stalno vzdrževanje, saj vsako deževje spere nekaj blata, zato slabo vzdrževane zelo hitro propadejo. Dovolj je dvajset let, da ostanejo le ruševine, če se zidovi kasb in ksarov ne obnavljajo. Visoke stene kasb, brez oken in vrat, se pogosto zdijo nepremagljive. Vendar so se oblegovalci vedno domislili iznajdljivih metod osvajanja. Ena od uspešnejših je bila, da so preusmerili vodne kanale iz okoliških oaz do kasbe in preprosto počakali, da voda raztopi njene temelje.
Bolj ali manj vzdrževane kasbe in ksare lahko vidite po vseh rečnih dolinah, predvsem pa v dolini reke Dades. Dolina soteske Dades, z bivališči, ki se zlivajo s skalo, je ena najzanimivejših v južnem Maroku.
Ouarzazate
Ouarzazate, na nadmorski višini 1.160 metrov, leži sredi planote ob vznožju Visokega Atlasa na robu Sahare, zato ga imenujejo tudi vrata puščave. Dolgo časa je mesto služilo le kot postanek afriškim trgovcem na poti v severni Maroko in Evropo. Veličastna Taourirt Kasbah iz 19. stoletja je edina prava znamenitost Ouarzazate. Postavila jo je družina Glaoui, ki je v tem času vladala tej pokrajini. Ouarzazate je zgledno urejeno, uglajeno in umirjeno mesto, z maroškim videzom in svetovljansko kulturo. Ne zamudite sprehoda po osrednjem souku, najživahnejši mestni destinaciji, ki zaživi ob šestih popoldan. Nedaleč od Ouarzazate se nahaja Ait Ben Haddou, tisoč let staro mesto iz blata.
Mesto, obkroženo z dramatično pokrajino, zagotavlja prepričljivo kuliso za filme, ki naj bi se dogajali v Tibetu, starem Rimu, Somaliji in Egiptu. Zato je Ouarzazate poznan po filmskih studiih, kjer so nastajali svetovno znani filmi, kot so Gladiator, Mumija, James Bond, Aleksander Veliki, Legionar, Igra prestolov in drugi. Filmske studie Atlas in CLA lahko obiščete z vodenim ogledom.
sedmi dan
od Ouarzazate
do Marakeša
Vrtoglava cesta med Ouarzazate in Marakešem preko prelaza Tizi n'Tichka je ena najbolj slikovitih v Maroku. Pot med gorami, posejana s palmovimi nasadi, dolinami, kasbami in tradicionalnimi vasmi prečka najlepše pokrajine Visokega Atlasa.
Ounila
Dolina Ounila ponuja pokrajino posejano z berberskimi vasmi, kasbami in ksari, ki veljajo za svetovno dediščino. Primer tradicionalne arhitekture južnega Maroka je ksar Ait Ben Haddou, ki ga sestavljajo zgradbe iz blata obdane z visokim obrambnim obzidjem okrepljenim z vogalnimi stolpi.
Tamdaght
Citadelo kasbe Tamdaght in njene vrtove lahko obiščete za majhno plačilo. Celotne kasbe ni mogoče obiskati, lahko pa se sprehodite po ozkih ulicah majhne vasice in občudujete panoramo.
Telouet
Kasba Telouet je izgubljena v dolinah gorovja Atlas, kjer se zdi, da se je čas ustavil že več kot pred pol stoletja. Impozantna vrata iz masivnega lesa se odpirajo na tlakovano dvorišče, nad katerim se razteza balkon, ki je nekoč služil kot častno dvorišče. V senci njenih debelih zidov pa dremajo srhljivi spomini na zadnje gospodarje gorovja Atlas.
Zgodba o dragomanih
Velikokrat se sprašujemo, ali je Maroko dovolj varna destinacija za navadnega popotnika. Marsikdo je že slišal, videl in izvedel veliko zanimivega o tem severno afriškem dragulju. Pred leti so bile zelo priljubljene tele novele, ki so se dogajale v avtentičnih cesarskih mestih in so pri marsikateri gospodinji vzbudile željo po raziskovanju. Marsikdo, ki resno razmišlja o obisku Maroka, je v dvomih ali naj potuje s katero od agencij, ki ponujajo cenovno dokaj ugodne pakete ali naj se opogumi in se odpravi na popotovanje v lastni režiji. Pogost pomislek prihodnjih popotnikov je tudi: Sem slišal, da Maročani niso preveč prijazni.
Res je, obstajajo dokaj velike razlike med evropskim in arabskim načinom življenja, med našo in njihovo kulturo in razumljivo je, da iste stvari pogosto vidimo zelo različno. Turist, ki se potepa po maroških ulicah v domačem okolju ne velja za premožnega; v Maroku, kjer veliko preveč ljudi živi pod pragom revščine, pa je ta isti turist bogataš. Prijaznost, odprtost in pripravljenost pomagati večina domačinov, ki poznajo le trdo in velikokrat kruto življenje, razume kot naivnost in neumnost turista. Res je, na žalost, da ima tisti, ki je prijazen z vami, namen z vami tudi zaslužiti. Vendar je tudi večina lokalnih vodičev, ki jih najemajo turistične agencije in imamo z njimi, hočeš ali nočeš opravka, zelo samozavestnih. Od njih ni mogoče pričakovati presežkov, razen ko gre za provizijo, ki jo pospravijo v žep, ko vas peljejo, v katero od trgovin, vam organizirajo nerazumno drag dodaten izlet ali pričakujejo od vas napitnino.
Premožni turisti, ki so v 19. stoletju potovali po arabskih državah, so se bili prisiljeni, na poti skozi neznano državo, posluževati storitev takratnih potovalnih agentov ali dragomanov. Nekdanji tolmači tujih agentov so na začetkih turističnih potovanj prevzeli novo vlogo dragomanov. Ti so bili nekdanji učitelji, medicinske sestre, rimskokatoliški duhovniki in tudi nubijski trgovci s sužnji in za nekatere, je bil ta posel le začasna odskočna deska v boljše življenje. Da bi pritegnili stranke, so dragomani razkazovali albume, v katere so lepili pisma strank, ki so hvalile njihove storitve, kar je še danes pogosta praksa obrtnikov v Maroku.
Potopis ameriškega pisatelja Marka Twaina - The Innocents Abroad, ki je postal velika uspešnica, je omenjal dragomana Far Awaya Mosesa. Ta je nato potencialnim strankam nato prebiral odlomek, v katerem je nastopal, njegova slava je rasla in Moses je postal prava legenda.
Dragomane so velikokrat prikazovali kot tirane, ki so bičali in pretepali svoje služabnike ter lokalne prebivalce in hitro pokazali, kdo je pravi gospodar, tudi strankam, če so jim te to dopuščale. V Murrayev vodiču, ki je pisal o izkušnjah popotnikov, so citirali: Poznamo štiri vrste dragomanov - sposobne in goljufive Maltežane, lopovske in zvite Grke, zagnane in pokvarjene Sirce ter pokvarjene in neumne Egipčane. Danes takšne nesprejemljive stereotipe najdemo morda le še v komentarjih na družbenih omrežjih.
Cene dragomanov so sčasoma narasle v nebo, saj so potovanja postajala vedno bolj priljubljena pri bogatih brezdelnežih, ki so želeli potovati na razkošen način, kot so ga bili vajeni. Leta 1872 je izšel priročnik Nil brez Dragomana z navodili, kako poceni potovati po Egiptu, ki pa dragomanom ni pomenil resne grožnje. Šele priznana in zaupanja vredna zahodna podjetja, ki so se začela intenzivno ukvarjati s turizmom in ponujati pakete po znižanih cenah, so prisilila dragomane v nižanje svojih honorarjev. Poleg nižje cene paketov so turisti imeli tudi manj interakcij z lokalnimi prebivalci, kar je bila, v očeh nekaterih, še dodatna prednost. Res pa je, da so tudi turistična podjetja že takrat najemala storitve uveljavljenih dragomanov.
Morda je bolje, da odločitev sprejmete sami, s pomočjo nasvetov popotnikov, ki jih najdete na spletu. Prav je, da se zavedate, da potujete v svet, kjer so navade in kultura drugačni od vaše in da boste tam le opazovalci. Bodite dovolj odločni, da ne dovolite nikomur, da poseže v vaš osebni prostor in za teden ali dva stopite iz udobja domačega ognjišča. Zato ob priliki vsekakor kupite letalsko vozovnico, rezervirajte avto in prenočišče za začetek, se splača! In še opozorilo: v Maroku se držite ustaljenih popotniških poti, da ne zaidete med polja marihuane in če vam tip v slogu I believe I can fly pred nosom maha z vrečko, se nasmehnite in odidite mimo.
Veliki in pametni so rekli:
Potovanja so usodna za predsodke, nestrpnost ter ozkoglednost in zaradi tega jih tako zelo potrebujemo. (M. Twain)
Pomembno je živeti. Ne le obstajati. (Oscar Wilde)
Mi pa pravimo:
Najbolje porabljen denar je za trenutke, v katerih uživamo. Lepo vabljeni na naslednjo Dogodivščino na pladnju.
Potujemo – odgovorna potovanja, po meri srca.
www.potujemo.com
070-899-689