toskanska ​pravljica

Dogodivščine na pladnju

Ne glede na to, ali vam je všeč staromodno, preprosto ali ​elegantno, vas bo Toskana prevzela. Pravijo, da njeni ​prebivalci porabijo ogromno časa za razmišljanje, za ​razglabljanje in za uživanje v izvrstni hrani in odličnem ​vinu. Zlata pšenična polja, srebrni nasadi oljk in zeleno ​terasasti vinogradi, ki sestavljajo uvod srednjeveškim ​hribovskim vasicam, goram, gozdovom in morski obali ​- to je italijanska Toskana!

Pa gremo na pot.

Zemljevidi

Googlov zemljevid Italije shranite na telefon in dodajte mape voženj in sprehodov ​na namizje. Tako imate vse zemljevide vedno pri roki in jih lahko uporabljate ​tudi brez povezave z omrežjem, če bo signal kje slabši.

Prtljaga

Toskana se bliža in čas je, da napolnite kovčke. Poleg nasveta, da STRES pustite ​doma in da MIRNO sprejmete vse, kar se vam zgodi na poti, vam priporočamo, ​da z našo pomočjo preverite prtljago: Kaj vzeti na pot?

Hrana

Dobro načrtujte čas kosila, saj so v Italiji med kosilom in večerjo restavracije ​zaprte, oziroma ne ponujajo hrane!

Padova je najstarejše mesto na severu Italije. Ustanovil naj bi ga namreč že leta 1183 pred našim štetjem trojanski junak Antenor. Ena najpomembnejših družin, ki je v ​14. stoletju vladala srednjeveški mestni državici, je bila družina Dakarara. Bili so veliki podporniki umetnosti, zato se Padova lahko pohvali z znamenitimi deli, kot sta ​denimo kip konja, ki ga je izklesal slavni renesančni kipar Donatello in stolnico, ki je bila narejena po načrtih Michelangela Buonarottija.

Univerza v Padovi je bila ustanovljena leta 1222 in je ​druga najstarejša še delujoča v Italiji ter peta na svetu. ​Leta 1678 je na tej univerzi diplomirala prva ženska ​na svetu. Galilejo Galilej je zagotovo eden najbolj ​slavnih predavateljev na padovski univerzi. Tukaj je ​predaval kar 18 let, razvil zakon o pospešenem ​gibanju in oblikoval prvo astronomsko teleskopsko ​lečo. Najbolj zanimiva značilnost univerze pa je ​anatomsko gledališče, prvo na svetu, kjer so študentje ​prisostvovali seciranju.

V pritličju srednjeveške mestne hiše Palazzo della ​Ragionese se nahajajo delikatese, pekarne, ribarnice in ​mesnice s tradicijo, ki sega v daljno 14. stoletje.

Najbolj slavna padovska sladica je pazientina - torta, ​ki naj bi nastala že okoli leta 1600. Njeno ime izhaja ​iz besede patienti, saj naj bi jo dajali bolnikom, da bi ​se ti okrepili. Torta za "paciente" je sestavljena iz več ​plasti: najprej krhko mandljevo testo, sledi biskvit z ​vinskim šodojem, na koncu pa je okrašena s koščki ​čokolade.

Pratto della Valle je največji italijanski trg. Okoli ​njegovega roba poteka ovalni kanal, ki je na obeh ​straneh posejan s kar 78 kipi slavnih ljudi, ki so pustili ​pečat v zgodovini in kulturi Padove. Še namig - kip ​številka 36 je Galilejo Galilej, številka 35 pa Petrarka.

Glavno toskansko mesto Firence so postale po zaslugi trgovine in financ eno najbogatejših in najpomembnejših mest v srednjem veku. Razcvet trgovine in bančništva je ​morda prerokovalo že prvotno ime mesta Fiorenza - cvetoča naselbina. Florentinski bankirji so financirali angleške kralje in v prijemu zlatih Florinov držali cerkev in ​evropsko gospodarstvo. Pod taktirko družine Medičejcev - ene najpomembnejših plemiških družin v evropski zgodovini, se je v Firencah rodila renesansa. V mestu so ​živeli in garali Michelangelo Buonarroti, Donatello, Rafaelo Santi in Leonardo da Vinci, zato ni naključje, da so Firence danes središče renesančne umetnosti in ​arhitekture. Današnja italijanščina je tisti jezik, ki so ga govorili Firenčani v 14. stoletju in so v njem pisali Dante Alighieri, Giovanni Boccaccio in Petrarka.

Firenška stolnica

ali Duomo di Firenze je nastajala med leti 1296 in ​1436. Kompleks zajema stolnico, krstilnico in zvonik. ​Stolnica ima največjo zidano kupolo na svetu in njena ​gradnja je v tistih časih povzročala številne tehniške ​težave. Za izdelavo vrat krstilnice, imenovanih Vrata ​paradiža, so potrebovali kar 21 let. Danes lahko na ​krstilnici vidimo le repliko teh pozlačenih bronastih ​vrat, ki prikazujejo Kristusovo življenje iz Nove ​zaveze.

Ponte Vecchio

ali stari most je zaprt srednjeveški obokan most čez ​reko Arno, ki je zgrajen iz kamna. Most je včasih ​gostil trgovce in mesarje, danes pa najdemo na njem ​predvsem draguljarne in trgovine s spominki. Zadnje ​trgovine na mostu so bile dodane v sedemnajstem ​stoletju. Menda od tukaj izvira beseda bankrot. Če ​prodajalec na mostu ni zmogel plačati svojih dolgov ​so mizo (banco), na kateri je prodajal izdelke, vojaki ​razbili (rotto) in to dejanje poimenovali bancorotto ​ali razbita miza. Ker ni imel mize, trgovec ni mogel ​več prodajati in je bankrotiral.

Galerija Uffizi

ni samo eden najbolj obiskanih italijanskih muzejev, ​temveč je tudi eden največjih in najbolj znanih na ​svetu. Hrani zbirko neprecenljivih del, zlasti iz ​obdobja italijanske renesanse, ki so bila predana ​mestu, potem ko so vladarji Firenc Medičejci izumrli. ​Galerija Uffizi je odprta za obiskovalce že od 16. ​stoletja, leta 1865 pa je formalno postala muzej.

Palazzo Vecchio

ali stara palača iz 13. stoletja na trgu Piazza della Signoria je mestna hiša in obenem muzej. Bila je sedež italijanske vlade, med leti 1865 in 1970, ko so bile Firence začasna ​prestolnica Kraljevine Italije. Muzejska zbirka fresk, kipov, štukatur, slik, tapiserij ... je ena najbolj dragocenih zbirk umetniške in zgodovinske vrednosti na svetu. Zanimiva ​je dvorana geografskih zemljevidov, ki predstavlja svet, kot so ga videli v 16. stoletju.

Mojstrovina renesančnega kiparstva, Michelangelov David je stal pred vhodom Palazze Vecchio od leta 1504 do 1873. Potem je bil premeščen v galerijo Accademia in zdaj ​lahko na tem mestu vidimo le repliko. Michelangelo je več kot dve leti delal na 5,17 metrov visokem kipu, simbolu moči in mladostne lepote. Med drugo svetovno vojno so ​Davida zazidali v opeko, da so ga zaščitili pred poškodbami. Na trgu Piazza della Signoria stojijo še drugi impresivni kipi ali replike del različnih znanih umetnikov.

Vinorodna regija Chianti zajema veliko območje Toskane, med Firencami in Sieno. Vina pridelana na tem območju nosijo oznako Chianti. Regija je znana tudi po ​oljčnem olju nežnega okusa, tartufih, pršutu Cinta Senese in divjačini. Pot se začne v glavnem mestu Greve in Chianti, sledi Panzano - mesto z slavno mesnico Antica ​Macelleria Cecchini, ki je znana po florentinskem zrezku, Castellina - z gradom Rocca, Radda - očarljivo srednjeveško mesto z obzidjem, Gaiole in Castelnuovo ​Berardenga. Da si spočijete oči in dušo priporočamo, da se zapeljete na izlet po zelenih gričih s kilometri vinogradov in oljčnih nasadov, starodavnimi obzidanimi vasmi, ​zavitimi panoramskimi cestami, zgodovinskimi dvorci in ​​cerkvami. Z degustacijami vin nismo pretiravali, smo pa s seboj odnesli kar nekaj steklenic žlahtne kapljice.

Certaldo

Mesto je razdeljeno na zgornji srednjeveški del Certaldo ​Alto in spodnji del Certaldo Basso. Obiskovalci lahko ​parkirajo zunaj obzidja ali v spodnjem delu mesta in se z ​vzpenjačo odpeljejo v srednjeveški Certaldo. V zgornjem ​delu mesta je živela družina Giovannija Boccaccia, avtorja ​knjige Dekameron. Za kosilo priporočamo odlično ​restavracijo Da Messer Boccaccio.

San Gimignano

San Gimignano delle Belle Torri ali mesto lepih stolpov je ​majhno obzidano srednjeveško mestece, ki slovi po ​edinstveni srednjeveški arhitekturi. Mesto je nekoč služilo ​za postanek romarjem na poti v Rim in je cvetelo po zaslugi ​trgovine z žafranom in vinom. Družinska rivalstva so bila ​vzrok, da so si konkurenčne družine gradile vse višje ​stolpnice in proti koncu srednjega veka je bilo v San ​Gimignanu že 72 stolpnic visokih do 70 metrov. Do danes ​se je uspelo ohraniti štirinajst stolpov različnih višin, po ​katerih je mesto znano po vsem svetu.

p.s.če vas v San Gimignano zgrabi lakota priporočamo ​prigrizek v PIADINERIA.

Monteriggioni

Monteriggioni je majhno srednjeveško naselje na vrhu ​manjšega griča, ki je znano po popolnoma ohranjenem ​mestnem obzidju. Republika Siena je mesto strateško ​postavila kot obrambno utrdbo med konflikti s Firencami. ​Toskanskemu pesniku Danteju je obzidje Monteriggionija ​služilo kot navdih za obroč velikanov, ki obkrožajo ​peklensko brezno.

Vstop v Sieno je mogoč skozi ena od mestnih vrat v dobro ohranjenem visokem mestnem obzidju. Tako kot druga toskanska hribovska mesta je bila tudi Siena prvič ​naseljena v času Etruščanov. Banca Monte dei Paschi di Siena, ki je stara preko 500 let, je sedež najstarejše še delujoče banke na svetu. Simbol mesta je Kapitolska ​volkulja, ki doji dojenčka. Po legendi naj bi mesto ustanovila Remova sinova in Romulova nečaka Senij in Ashij. Po očetovem umoru, ki ga je zagrešil njun stric ​ustanovitelj Rima Romul, sta dečka pobegnila iz Rima in kip volkulje odnesla seboj. Siena je zaradi svojega bogastva sodila med vodilna evropska mesta. Njena ​zgodovina je bila zaznamovana z nasprotovanjem in tekmo s Firencami, dokler ni leta 1348 epidemija kuge pomorila tri četrtine prebivalstva. Potem si Siena nikoli več ni ​opomogla. Univerza v Sieni, ustanovljena leta 1240, je ena najstarejših univerz v Italiji.

Sienska stolnica

Sienska stolnica - Duomo di Siena iz leta 1215 je bila sedež sienske nadškofije. Največji vtis ​naredi fasada stolnice, saj je vsaka stran cerkve drugačna. Tako ob gledanju fotografij včasih ​nismo prepričani, če sploh gre za isto cerkev. Poleg fasade stoji steber s kipom volkulje, ki ​doji Romula in Rema. Dragocena umetniška dela stolnice, med drugimi dela Donatella in ​mladega Michelangela, so veličasten muzej italijanskega kiparstva.

Piazza del Campo

Glavni trg Piazza del Campo velja za enega največjih evropskih srednjeveških trgov in slovi po ​svoji lepoti ter arhitekturni celovitosti. Trg v obliki školjke, ki je včasih služil za tržnico, je ​tlakovan v rdeči opeki z vzorcem ribjih kosti in je razdeljen na devet snopov, ki izhajajo izpred ​mestne hiše. Obkrožajo ga mestna hiša s 102 metra visokim stolpom Torre del Mangia iz 14. ​stoletja in veličastne palače. Trg na temenu krasi vodnjak Fonte Gaia. Dvakrat letno: 2. ​julija in 16. avgusta na trgu potekajo konjske dirke Palio di Siena.

Abbazia San Galgano

Samostan St. Galgano je cistercijanski samostan iz 13. stoletja. Opatija je bila zgrajena na ​mestu, kjer je umrl legendarni toskanski vitez in svetnik San Galgano. Je eden od tistih ​krajev, ko nas med sprehodom med ruševinami spremlja občutek, da smo zamrznjeni v času.

Abbazia di Monte Oliveto Maggiore

Monte Oliveto Maggiore je še vedno delujoč benediktinski samostan iz 14. stoletja z velikim ​številom umetniških del. Samostan iz rdeče opeke leži na griču, dostop do samostana pa je ​mogoč po dvižnem mostu. Samostanska knjižnica vsebuje 40 tisoč brošur, zvezkov in ​inkunabul. Zanimiva je tudi lekarna iz 16. stoletja z bogato zbirko zdravilnih zelišč v belih in ​modrih keramičnih vazah, ki so označene z grbom.

Cortona

Cortona, mesto na meji med Toskano in Umbrijo, je bilo eno ​izmed najstarejših in najpomembnejših etruščanskih mest. ​Srednjeveško mesto s strmimi ozkimi ulicami je obdano z ​obzidjem, ki je dolgo približno 3 kilometre in ima sedem mestnih ​vrat.

Montepulciano

Montepulciano je renesančno mesto, ki stoji na visokem hribu. ​Znano je po svinjini, siru, testeninah, leči, medu in predvsem po ​svetovno znanem rdečem vinu - Vino Nobile di Montepulciano. ​Obzidano mesto skriva razkošna bivališča, ki še vedno pričajo o ​moči in bogastvu tukajšnjih plemiških družin iz 14. in 15. ​stoletja. V zgodovinskem središču, ki je zaprto za promet, ​najdemo restavracije s tradicionalnimi lokalnimi jedmi in obilo ​možnosti za nakup domačih dobrot. Mesto je postalo pri turistih ​zelo priljubljeno po snemanju vampirske sage Somrak - Mlada ​luna.

Pienza

Pienza leži sredi nežnih valovitih toskanskih gričev in velja za ​zgled renesančnega urbanizma. Pred nastankom Pienze je stala ​tukaj vas iz 8. stoletja z imenom Corsignano. V 13. stoletju je ​bila večina Corsignana v lasti družine Piccolomini. Ko je ​renesančni humanist Enej Silvij Piccolomini v 15. stoletju ​postal papež Pij II je dal celotno vas obnoviti v idealno ​renesančno vas in jo poimenovati po sebi - Pienza, kar pomeni ​"mesto Pij". Pienza je znana po pecorinu - svetovno znanem siru ​iz ovčjega mleka. Ulice v Pienzi "dišijo" po pecorinu in so polne ​majhnih očarljivih trgovin z lokalnimi izdelki - za prigrizek ​priporočamo restavracijo Sette di Vino.

ferrara

Široke ulice Ferrare - mesta koles, so posvečene številnim kolesarjem, ki vijugajo med prelepimi ​renesančnimi palačami. Mesto ob reki Pad je obkroženo z več kot devet kilometri obzidja iz 15. in 16. ​stoletja, ki je poleg obzidja Lucce najbolje ohranjeno renesančno obzidje iz opeke. Simbol Ferrare je grad ​Estense v središču mesta iz leta 1385. Grad iz opeke je obkrožen z jarkom s štirimi velikimi bastijoni. ​Znana diplomanta Univerze v Ferrari sta Nikolaj Kopernik in Paracelsus, tamkajšnja knjižnica pa hrani ​del rokopisa Ariostovega viteškega epa Besneči Orlando. V 16. stoletju je Ferrara prerasla v mednarodno ​kulturno središče, sloveče po arhitekturi, glasbi, literaturi in vizualni umetnosti. Je mesto številnih ​festivalov: Palio - srednjeveški festival iz leta 1279 se odvija zadnjo nedeljo v maju, Ferrara Buskers - ​neuradna parada najboljših uličnih glasbenikov na svetu, najbolj pisan pa je vsekakor deset dnevni ​balonarski festival, ko je nebo nad mestom posejano z baloni.

V Ferrari je leta 1385 nevaren upor ljudstva prepričal Niccolòja II. d'Esteja, da mora postaviti mogočno ​obrambo zase in za svojo družino - zato je bil zgrajen Castello di San Michele. Trdnjava mogočnih razsežnosti, ​jarek, dvižni mostovi in ​​stolpi segajo v tisto oddaljeno obdobje. Povišan pokrit prehod, ki še vedno obstaja, je ​vojaško stavbo povezoval z markizovo palačo - danes Palazzo Municipale. Stoletja so minila in nevarnost ​nemirov je izginila. Tako je grad postal veličastna rezidenca s strešnimi terasami na vrhu stolpov, marmornimi ​balkoni, renesančnim dvoriščem (nekdaj popolnoma poslikanim s freskami) in razkošnimi stanovanji. Na štirih ​vogalih gradu pa izstopajo mogočni stolpi, kot simboli veličastja družine Este.

Zakaj je Italija tako privlačna in posebna?

Divji vozniki, gneča na cesti, nasmetena postajališča, nič ne štima, nihče ne govori angleško, treba je paziti, da te ne okradejo ... Ampak, zakaj ko pomislimo na ​Italijo vedno vzdihnemo: Itaalija ... Dolce Vita - počasno sladko in brezskrbno življenje? Morda je vse to res, ampak prepričana sem, da je tisto nekaj v ljudeh. Ne le ​njihov odnos do tujcev, gre za povezanost med ljudmi, ki živijo v simbiozi in soodvisnosti in če te kak dan ali dva vzamejo za svojega, je občutek res ta pravi.

Ste kdaj v Italiji spraševali za pot ali se vam ne zdi smiselno, ker ne znate italijansko ... Vseeno poskusite, saj če Italijana vprašaš za pot, se bo počutil osebno ​odgovornega, da ti pomaga. Vsak, ki mu moliš pod nos rezervacijo, pa ne pozna poti do tja, bo brez obotavljanja segel v žep po telefon, vprašal za pot in te s ​kriljenjem z rokami, torej po italijansko, pravilno usmeril. Največkrat tudi v informacijskih centrih za turiste govorijo le italijansko. Nič hudega, smo že doživeli, ​da so šli z nami, ker nam niso znali razložiti poti. Vedno ko pomislim na Italijo, hkrati pomislim na nekatere izjemne gostitelje:

Alfonso: pridrvel si po stopnicah in pograbil naše kovčke. Takoj potem, si naš avto pospravil prijatelju v garažo in nam po italijansko zabičal, da bo makina ​(macchina-stroj) ostala v garaži do našega odhoda. Amalfijske ceste so ovinkaste in nevarne, če se hočemo kam zapeljati, nas boš z veseljem peljal ali pa naj gremo z ​ladjo. Sleherno jutro si nas pospremil do slaščičarne, na kapučino in cornetto (rogljiček) in če smo dlje spali si žugal, da bomo namesto korneto dobili le še gelato. ​Potem si pohitel nazaj in počistil našo sobo. Klical si me Stanka (stanca - utrujena) in me spraševal, če morda slabo spim, zaradi zvonjenja iz bližnje cerkve. Zelo te je ​skrbelo za naše počutje in ob odhodu si nam podaril veliko vrečko pravkar utrganih domačih limon, da bi ostali zdravi. Hvala ti Alfonso!

Rosa: glasna, nasmejana in neverjetno gostoljubna. Za ceno sobe si nam prepustila celo nadstropje hiše in še prenosni računalnik si nam prinesla, če bi ga morda ​potrebovali. Pripravila si nam izjemno okusen domač sicilijanski zajtrk, ne bomo te pozabili. Rosa, ti si zakon!

Arturo: v hipu si se pojavil iz labirinta Matere. Bližnji pek te je poklical, ti pomahal in že smo imeli vso tvojo pozornost in oskrbo. Super Arturo!

V Italiji smo večkrat spali in zajtrkovali pri strastnih gostiteljih. Za njih je gostoljubje poslanstvo v katerem zelo uživajo. Ti dobri ljudje, ki so neločljiv del mesta in ​dežele, jo bogatijo in ostanejo v spominu za vedno.

Zato Italijo pogrešamo in se tja zelo radi vračamo!